Urbana skulptura

natečaj: 2.nagrada
lokacija: Ljubljana, Slovenija
leto projekta: 2021
površina: 50 m2
program: javni
investitor: Zavod za oblikovanje prostora, Center za kreativnost, Evropski sklad za regionalni razvoj
projektni tim: m.kocbek arhitekti
Mojca Kocbek, Sara Bogičević
Lokacija urbane skulpture leži na dvignjenem platoju, v neposredni bližini Plečnikovega kioska, na pomembnem križišču med Narodno univerzitetno knjižnico, Trgom francoske revolucije in Križankami. Območje natečaja se odpira proti Križankam s svojim predprostorom, medtem ko je najbolj vizualno izpostavljena os povezava z Narodno univerzitetno knjižnico na drugi strani ulice. Glavni impulzi pri oblikovanju koncepta urbane skulpture so bili monumentalnost knjižnice ter ulična poteza z mikroambienti – Plečnikova izjemno občutljiva kompozicija in ritem v prostoru, s katerima je učinkovito zmehčal robove ulice in pritličja kulturnih ustanov.
Ideja natečajne rešitve temelji na želji vzpostaviti urbani ambient, ki bo ‘zapeljeval’ mimoidoče v območje urbane skulpture, ki bi tako postala privlačna in interaktivna točka javnega prostora. Najpomembnejša je izkušnja mimoidočega: kako se premika v odnosu do skulpture, kako jo zaznava, dotika in uporablja. Nastanek urbane skulpture tako povezuje in ustvarja novo aktivno zbirališče, prilagojeno uporabniku. Prostor, kjer se ljudje lahko zadržujejo in srečujejo, je tisti ključni segment javnega prostora, ki naredi mesto ‘živo’.
Urbana skulptura je zasnovana tako, da v največji možni meri podpira značilnosti materiala – zbite zemlje: kompaktnost, slojevitost, zrnatost oz. teksturo in masivnost v svoji osnovni pojavnosti. Ideja skulpture je, da se na eni strani predstavlja v optimalno kompaktni obliki, na drugi pa v volumnu, ki bi bil umeščen in oblikovan glede na človeka… na nek način skulptura nadaljuje zgodbo Narodne univerzitetne knjižnice in mikroambientov ob Vegovi ulici.
Členitev – vdolbine volumna skulpture se odzivajo na zelenje na njeni severni strani in v območju lokacije natečaja, odzivajo se na poglede proti NUK-u, ulici in kiosku na vzhodni strani ter proti Križankam in Trgu francoske revolucije na njeni južni strani. Odzivajo se na človeka, ki lahko skulpturo uporablja na več načinov: sedišča so dimenzionirana tako, da dajejo osebi občutek zavetja (biti znotraj) ali možnost druženja, razmišljanja in razgledne točke. Skulptura je dimenzionirana tako, da lahko deluje kot prostor za sedenje, druženje ali predstavitve tudi na dvignjeni ravni, kjer se odpira nov pogled na mestno dogajanje in srečanja – kot aluzija na Plečnikove dvignjene platoje ob ulici.





