Enodružinska hiša ST

lokacija: Ljubljana, Slovenija
leto projekta: 2011
leto izvedbe: 2013
površina: 230 m2
program: enodružinska hiša/pisarna
investitor: zasebni

projektni tim: Mojca Kocbek

Družinska hiša Stresen (Hiša ST) se nahaja na ulici, ki je vključena v seznam Naravne kulturne dediščine v mestnem središču, na mestu, kjer je nekoč stala stara hiša iz leta 1897. Sprva je bila načrtovana rekonstrukcija obstoječe hiše z idejo, da bi ohranili nekatere glavne originalne stene. Vendar se je med rušenjem hiše izkazalo, da so bile stene v zelo slabem stanju, zato je bilo treba hišo v celoti porušiti. 

Dolgo linijsko zemljišče z usmeritvijo sever-jug je predstavljalo poseben izziv. Prvi izziv je bil obravnava ulične strani, ki je morala ohraniti več ali manj iste oblike in volumne kot izvirna hiša. Drugi izziv je bil, kako umestiti družinsko hišo na zelo hrupno ulico z intenzivnim nočnim življenjem, polno barov. Tretji izziv pa je bil, kako umestiti hišo v gosto poseljeno sosesko in hkrati zagotoviti optimalno zasebnost ter svetlobo.

Na severni strani, ki je obrnjena proti cesti, so organizirani javni programi s pisarno/studijem v obeh nadstropjih. Na južni strani ob zelenem atriju pa se nahaja stanovanje v velikosti 140 m2. Ideja je bila hišo odpreti proti atriju ter jo ‘zapreti’ proti sosednji stavbi in ulici. Hiša ima dva vhoda, enega z ulične strani in drugega s strani dvorišča na zahodni strani hiše. Takšna zasnova omogoča različne scenarije skozi leta, ki omogočajo organizacijo programov na različne načine: pisarna+stanovanje, studio+stanovanje, stanovanje+stanovanje itd.

Hiša ima klasično fasado v barvi uličnih tlakovcev in sivo strešno kritino iz tradicionalnih bobrovcev (glinenih strešnikov), ki so značilni za območje mestnega središča. Ima dvokapno streho z mnogimi strešnimi okni, orientiranimi proti zahodu. Notranjost z visokimi stropi, je svetla in prostorna. Družinska želja je bila pridobiti čim več prostora za bivalni del ter narediti otroško sobo v mansardnem nadstropju kar se da veliko. Dva fanta si delita sobo za spanje in igranje. Ko se morata učiti, uporabljata knjižnico v pritličju. Starejši sin je želel iz svoje postelje opazovati zvezde, mlajši pa je želel svojo igralno nišo v sobi. Nad stopniščem se je našel idealen prostor za lebdeči oder, kar je otroško sobo spremenilo v njuno malo kraljestvo…